BRNIKI - PRVI KORAKI
Po novem te policisti na letaliscu vprasajo po pijaci. Ce imas kaj tekocine, vode... Nap, tekocina no good. Mislil sem si, da morda iscejo tekoce razstrelivo. In tako sem jim z veseljem predal sokove v darilo. Jaz sem soka sicer podaril policaju. Ampak on je verjetno presodil, da ni najbolje piti od tuje pijace ... se posebej ce je osumljena in ce te vodja gleda ... skozi kamerco. Tako sta ob vstopu na letalisce odsla dva moja fruktalcka ... ki sem ju dobil od matere za lajsanje zeje na poti. Mati, hya ... ucenje je takojsnje. Na poti smo popotniki zejni od mnogih potreb. Na pot gremo zato, da locimo katere potrebe so prave. In se ucimo zaupati in najti pot, da bodo resnicne potrebe pravocasno, s pravim in ucinkovitim sredstvom, na ucinkoviti nacin in pravocasno zadovoljene.
Tako so izraza univerzalni zakon trga z vidika najvecjega ekonomista ... Univerzuma.
Tako sem se od maminih sokov poslovil. Sprehodil sem se med gneco ljudmi v cakalnici, z mislijo na sokova v praznem kosu za smeti ... tam sluzita kot simbol, kako druzba razporeja svoje vire tja kjer je prostor, kjer jih najbolj cenijo. Jemlje tam, kjer ima, in daje tja kjer nima ali pa mogoce tja, kjer je lakota, zeja ... Hm.
Ce ne bo prevec ucinkovitih policajev imelo za nalogo metati stran dobrine. Rabimo nove zakone, ideje, misli, vrednote, potrebe, ki bodo omogocale nov tok zavesti, pretok energije ... ki bo sok pripeljal tja, kjer ga najbolj potrebujejo / cenijo. Ne pa kjer je prazen kos za smeti.
Dva fruktalcka sta koncala v kosu, kup cakajocih potnikov pa na letaliscu.
Let za Paris je bil odlozen za 35 minut.
Z usodo sveta, sokov in policajev v mislih sem zavil v lepo osvetjeno trgovino in si ju zopet kupil. Med policami z lepimi izdelki, ki vsebujejo omamnne substance, z imeni kot so Jack Daniels, Nina Ricci, Cohiba, Ralph Raulen itd. sem komaj kaj nasel za mojo zejo.
Vsi ki kdaj pa kdaj hodimo po svetu z letali, poznamo omamen obcutek cakanja na letaliscih. Sprva obcutek vznemirjenja in radosti, ki se pocasi z leti premesa s paleto druge kemije in idej o teh vmesnih cakalniah na planetu, ki so blagoslov, darilo in nadloga ob enem.
Mojo storitev izvaja druzba Air France. Let gre cez Portugalsko in Atlantik proti zahodu. Ustavimo se v Parizu - Viv´la France!! V Parizu prebijemo le nekaj kratkih uric, kar je ravno dovolj, da sem se lahko zamislil o mestu svobodnega duha v meni, o kulturi bivanja in vlogi ljubezni. O Paris! Zdi se mi zelo OK, da me je pot v Brazilijo peljala preko Pariza.
Toliko da je lahko v miru razgrnila svoja krila in zaplapolala ptica prekoocenska, proti dezeli bodocnosti.
Braziliji.
JASNA VIZIJA NAD OBLAKI - "LETIM"
Na poti ljudje srecujemo sebe. Vecplastno, skozi vec nivojev, odlocitev, spoznavanj in osebnih preizkusenj ... tako nekako v življenju rastemo. Evropa že globoko spi. Letimo preko Atlantika. Pod nami se obraca mati Zemlja v obratni smeri in tako si daljsamo dan, letimo proti Svetlobi, kar me navdihuje, počasi razžareva moje notranje veseljem in me navdaja s skrivnostnim nemirom. Naokoli vlada tišina, ljudje večinoma že spijo, brnenje pa ustvarja skoraj omamno meditacijo. Le moja svetilka sveti in mi pričara prijetno zasanjano atmosfero. Sveti mir. Zazrem se skozi okno. Opazujem vijolično rdečkasto svetlobo sončeve krogle, ki zahaja na oni strani temne atmosfere planeta. S pogledom uperjenim v daljavo se kot perje potihoma spustijo nežne misli.
Pred očmi se mi zarišejo obrisi začetka mojega potovanja v preteklosti. Kot bi me iskala jasna vizija pravega namena potovanja. Moja pot v Brazilijo se je zacela postopoma in veckrat. Julija 2006 sem se v Sloveniji pogovarjal z Yatro de Silveiro Barboso. V Slovenijo je na nase povabilo in stroske priletela iz Amsterdama, da nas vodi v njeni delavnici osebnega voditeljstva /leadershipa - Pot k notranji resnici.
Pred delavnico je pripravila predstavitev sodbodne skupnosti v Braziliji. Skupnost sobiva po sodobnimh principi celovite zavesti. Temelji tudi na tem, da ljudje po teh principih organizirajo svoja podjetja in projekte in upostevajo zakone narave, spreminjanja in biorazlicnosti, lokalno zivljenje pa razvijajo s sobivanju z naravo, pridelavoanjem hrane in energije po principi permakulture.
Yatro sem spoznal ze v Braziliji leta 2005 na daljsem osebnem retreatu z italijanskimi prijatelji v Bahii. Zelja je v meni torej zarela ze dalj casa. Iskra zelje se je naravno sirila v krogih med vec ljudmi, ki smo se v Sloveniji srecali na osebni poti ob razvoju celovite zavesti. Nasi plesi zivljenja - trance dance, ki smo jih v Sloveniji in na Madzarskem organizirali v letih 2005 in 2006, so bili izvedeni tudi s tem namenom. Plesali smo z namenom razvoja celovite skupinske zavesti v druzbi, oblikovanja celovitih skupin, projektov in sobivanja v Sloveniji ter oblikovanja sodobnih skupnosti po svetu.
Novo leto 2006 sem praznoval Italiji. Skupina Slovencev se je za teden dni pridruzila skupnosti Damanhur pri Torinu. Nas obisk je bil namenjen spoznavanju te sodobne skupnosti, kako deluje, kako zivijo ljudje, kaksne so vrednoste, predvsem pa kaj so njeni temelji in znanja, ki jih prinasa nazaj v zavest cloveka. Obisk novodobne skupnosti v Evropi ima seveda poseben car, tudi zato,ker je najvecja v Evropi, dovolj blizu Sloveniji, predvsem pazato, ker se ukvarja z razvojem novega nacina sobivanja ljudi in narave danes. V tem smislu igra pomebmno vlogo v 21. stoletju za razvoj zahodne civilizacije. Damanhur je s tem namenom ustanovil Olami Univerzo, ki skrbi za reintegracijo pozabljenih starodavnih znanj, vrednot in tehnik starodavnih civilizacij. Brazilija je mocno tlela med vsemi nami,ki smo se srecali v Damanhurju.
Pozimi 2006 smo se s prijatelji odlocili, da bomo v letu 2007 nadaljevali skupno izkusnjo. V letu 2007 smo organizirali skupinske meditacije z namenom miru in celovitega zivljenja in soustvarjanja v Sloveniji. Projekt je lepo stekel. Po eni izmed stevilnih priprav na skupinske meditacije, sem jaz objavil mojo odlocitev in namero, da letos obiscem za dalj casa obiscem skupnost v Braziliji in dobim prvo izkusnjo njihovega zivljenja. Tej odlocitvi za poti notranje resnice smo veselo vsi nazdravili ... Zadaj pa je bilo cutiti nemir ostalih, ki so si na pot notranje resnice zeleli iti, pa se se niso zares odlocili. Rojevanje zelja iz sveta idej zahteva svoj pravi cas.
Jaz sem moje potovanje medtem prizemljeval. Po novem letu sem dolocil cas potovanja in uskladil datume s sluzbenimi obveznostmi, sporocil prijateljem v Brazilijo da jih prihajam obiskati, odlocitev pa potrdil marca 2007 z nakupom letalske karte.
Nato se je moja notranja in zunanja priprava na to potovanje sele zares zacela.
Mojim domacim sem povedal maja na druzinskem kosilu v argentinski restavraciji. Pravo okolje ti da zagona, da se pravilno izrazis, in sem izkoristil priloznost da jim sporocim, da me poleti lahko obiscejo v Juzni Ameriki *-)
21 junija sem se znasel na Brnikih, cakajoc na let preko Pariza za Rio de Janeiro, Cidade Maravihlosa.
Grem skozi vec nivojev osebnega potovanja:
- ucenje jezika v Riu de Janeiru;
- zivljenje z lokalno druzino v Riu de Janeiru;
- potovanje po notranjosti Brazilije;
- obisk brazilskih prijateljev v Altu Paraisu na Chapadi dos Veiadeiros;
- obisk novodobne Brazilske skupnosti s prijatelji in zivljenje v skupnosti.
Here I go:
PS
Moja slovnica in pravopis sta sproscena ... Vseeno se bom potrudil, da ne bom pisal ¨gdo in gdaj¨ namesto kdo in kdaj. (Kot takrat, ko me je moja draga uciteljica slovenscine in soplaninka, ne glede na to, da sem dobro odigral vlogo Jake zupana v predstavi Zupanova Micka, neusmiljeno ocenila z 1).
