ANCES DE COMENSAR ... NAMESTO UVODA
Ze dolgo sem nekje v sebi vedel, da smo ljudje na poti, ki pelje nekam v sredino. Kamor se prebudimo sebi.
Na tisti življenjski poti prebuditve (k) sebi, za katero ni prave karte in vodica ampak jo odkriva vsak sproti. Takrat ko se nanjo odpravi zavestno. Ko se nanjo odpravi zavestno, ni vec vrnitve z nje.
Oooooo ... Uau ... Booo. :-)
Vidim nasmeske na licih ljudi. Vsi živimo svoje življenje in veliko se nas je ze odpravljalo na svojo zivljenjsko pot. Pravzaprav je to največja javna skrivnost, ki nam je z rojstvom položena v zibeljko. Veliko ljudi se nanjo spomni v toku življenja. Veliko ljudi si zeli na to pot iti. Nekaj nas o tem bere, razmišlja. Nekaj se nas tudi odpravi nanjo zavestno. Nekaj se nas na njej tudi prebudi, nekaj se nas na njej zgubi v temnem polju neznanega, ko se srečamo s strahom, in vsem neznanim kar smo.Zelim vsem, da prisluhnemo svojim zeljam in da izpolnimo svoje sanje ... Ker tisto, kar si zares zelimo, se tudi izpolni ... Tako kot se je izpolnilo mladenicu v Alkimistu, ki mu je Celotno Stvarstvo stalo ob strani in strmelo k izpolnitvi njegove Osebne legende.
In tako mene moja pot leta 2007 zopet vodi preko Brazilije.
Jaz sem bil prvic v Braziliji leta 2005 in takrat sem uvidel, da me bo moja pot še pripeljala nazaj. Prinesla mi je nekaj novih izkusenj. Nekaj magicnih trenutkov in spoznanj sepeta svoje duse, ki bi jih doma preslisal, tezje slisal ali dozivel.
Moja pot je imela tri dele. In ta dnevnik je bil moj il camino prvega dela ...
Pot sepeta ... kakor mi ga je uspelo ujeti v preproste utrinke, besede in slikce ...
*** Ni pomembno kaksno je vprasanje. Odgovor je vedno isti. LJUBEZEN.***
OSHO
